DomovSlikeFilmiLokacijeMedijiClankiTrikiClaniShoutboxForum
 
 
Novičke

˙·●• Novosti strani •●·˙

Dodani posnetki treningov ter lokacije
Dodana galerija slik iz treninga v telovadnici
Forum na novem naslovu
forum.pkslo.com


˙·●•~•●·˙

 
Povezave

Definicija parkoura
+ www.wikpedia.org

Slovenski klani in strani
+ Parkour Slovenija
+ Internet PK Database

Tuje strani
+ www.parkour.net
+ www.le-parkour.com
+ www.urbanfreeflow.com
+ www.parkour.com
+ www.worldwidejam.tv
+ www.screwgravity.com
+ www.parkour.de
+ www.trickstutorials.com

 
Pasica SFC za izmenjavo
SFC Banner

Parkour pasice
www.pkslo.com
www.pkdb.co.nr
Prijatelji
www.modifikacije.net
www.shrani.si
Get Firefox
 
 
 

GEORGE HÉBERT IN NARAVNA METODA ŠPORTNE KULTURE
Vir: www.urbanfreeflow.com, prevedel: move2

 

Članek je nastal na podlagi komentarjev Sebastiena Foucana v intervjuju, ki se je nanašal na zgodovinske vplive na razvoj Parkourja.

Artful Dodger prevedel v angleščino.
________________________________________________________________________

George Hébert (1875-1957) je imel velik vpliv na razvoj športne vzgoje v Franciji. Kot mornariški oficir je pred prvo svetovno vojno prepotoval velik del sveta in bil pozitivno presenečen nad fizičnim razvojem in sposobnostmi ljudstev v Afriki in drugje.

''Njihova telesa so bila okretna, spretna, gibljiva, vzdržljiva, odporna pa vendar so to dosegli le z življenjem v naravi brez inštruktorjev gimnastike.''

Leta 1902 je bil Hébert nastanjen v mestu St. Pierre v Martinique-u, ko se je v bližini mesta izbruhnil vulkan. Hébert je herojsko koordiniral reševanje in evakuacijo okoli 700 ljudi. Izkušnja ga je globoko zaznamovala in okrepila prepričanje, da morajo biti atletske sposobnosti kombinirane s pogumom in altruizmom. Kmalu je razvil svoj moto: ''Etre fort pour être utile.''- Biti močan, biti uporaben.

Po povratku v Francijo je Hébert postal vaditelj na College of Rheims, kjer je pričel z definiranjem svojega lastnega sistema športne vzgoje in s sestavljanjem vaj za učenje svoje ''Naravne metode''. Poleg naravnih režimov treninga v Afriki je nanj močno vplivala tudi klasična predstavitev človeškega telesa v grško-rimskem kiparstvu in ideali stare grške gimnastike.
Hébertov sistem je zavračal zdravilno gimnastiko in popularno švedsko metodo športne kulture, saj se mu ni zdela sposobna razviti človeškega telesa harmonično in predvsem zadovoljiti moralnih zahtev za življenje njegovih študentov.

Verjel je tudi, da  z usmeritvijo v tekmovanja in nastope tekmovalni šport odvrača športno vzgojo tako od psihološke komponente kot tudi sposobnosti, da nahrani človekove moralne vrednote.

Telo, um in duh

Pod vplivom idej učitelja in filozofa Jean-Jacques Rousseauja je menil, da le opazovanje narave lahko vodi k pravi metodi fizičnega razvoja. Napisal je:

''Glavni cilj športne vzgoje je narediti močne ljudi. V čistem fizičnem smislu ''Naravna metoda'' promovira kvalitete organske odpornosti, mišične moči in hitrosti in drugih sposobnosti (tek, skoki, premikanje po vseh štirih, plezanje, lovljenje ravnotežja, meti, dvigovanje bremen, branjenje lastnega telesa in plavanje).''

Sistem se opira na kreposti energijskih potencialov, torej imeti željo, pogum, zbranost, čvrstost in zadostno energijo.

V etičnem pogledu, vzgoja skozi dvig čustvene plati usmerja in vzdržuje moralo na ustrezno visokem nivoju.

''Prava ''Naravna metoda'' mora biti v svojem bistvu razumljena kot celota treh specifičnih sil; je sinteza fizičnega, morale in kreposti (zrelosti). Ne manifestira se le skozi mišično moč, ampak predvsem skozi energijo, voljo in željo ter občutek, ki nas pri tem vodi.''

Hébert je definiral osnovna pravila in vodilne točke ''Naravne metode'':

  1. Stalnost vadbe 
  2. Stopnjevanje intenzivnosti
  3. Začetno ''odstranjevanje rje'' – ogrevanje in končno umirjanje in sproščanje
  4. Pravilno razmerje količine vadbe in njena individualizacija
  5. Prilagajanje ritma vadbe
  6. Prilagajanje trajanja vadbe
  7. Fleksibilnost vadbe
  8. Pravi odnos do vadbe in pravilno dihanje
  9. Svobodno dopolnilo vadbe vsakega posameznika, tudi v skupinski vadbi
  10. Vadba merjena s štoparico
  11. Izpopolnitev tehnike izvedbe vaj
  12. Odkrivanje in odpravljanje napak v izvedbi
  13. Vadba v pomanjkljivi opravi in tudi v slabem vremenu
  14. Vzpodbujanje izkazovanja čustev in zadovoljstva. Peti in jokati
  15. Krepitev ali kultiviranje energije
  16. Moraliziranje vzvišenosti
  17. Tekmovalnost, konkurenca

 

Vzdrževanje in razvoj kvalitet in kreposti je možno le skozi izvrševanje določenih zahtevnih in nevarnih vaj; na primer pri kontroliranju strahu pred padcem, skokom, vzpenjanjem, spuščanjem z višine ali hojo na nestabilni površini, ipd.

Hebertova zapuščina

Nauki George Héberta so se nadaljnje širili med obema vojnama, njegov sistem športne vzgoje francoske vojske pa je vplival na razvoj nemškega turnerstva (gimnastično gibanje) in anglo-saksonskega športa.

Bil je tudi eden prvih zagovornikov vadbe za ženske. V svojem delu ''Mišična in plastična lepota'', ki se je pojavila leta 1921, je kritiziral modo korzetov in športno neaktivnost, ki je bila vsiljena sodobnim evropskim ženskam. Če bi se držale principov ''Naravne metode'' (sinteza fizičnega, energijskega in moralnega razvoja), bi ženske lahko razvile samozavest, voljo in atletske sposobnosti prav tako kot moški.

Hébert je napisal številne knjige in članke o ''Naravni metodi''. Ena od teorij bi lahko imela vpliv na razvoj Parkourja:

''Vadba (''Naravne metode'') je sestavljena iz deset osnovnih aktivnosti: hoje, teka, skakanja, gibanja po vseh štirih, plezanja, vzdrževanja ravnotežja (balansiranja), metanja, dvigovanja bremen, branjenja in plavanja.''

Trening je sestavljen iz različnih vaj v naravnem okolju- ''proga večje ali manjše razdalje (par sto metrov do nekaj kilometrov), na kateri vadeči hodi, teče, skače, se premika po vseh štirih, pleza, balansira, dviga in prenaša bremena, meče, se bori in plava.''

Proga je lahko oblikovana na dva načina:

  1. Spontano, na nenačrtovani poti skozi podeželje
  2. V sklopu posebno oblikovanega okolja (poligon)

 

Vse vaje se lahko izvajajo med napredovanjem skozi to okolje.

Vadba lahko traja od 20 do 60 minut.

Tako je bil Hébert med prvimi zagovorniki ''parcours'' ali poligona premagovanja ovir v namene fizičnega treninga, ki je dandanes standarden v vojski in je vodil v razvoj sodobnih trimskih stez. Lahko bi celo povezali današnje adrenalinske parke s Hébertovim originalnim modelom v začetku 20. stoletja.

Kot bivši mornar je v svoj poligon umestil nekaj postaj sestavljenih iz ovir, ki jih lahko najdemo na krovu ladje; bil je tudi goreč zagovornik naravne oziroma spontane ''parcours'' vadbe v neoblikovanem okolju.

Leto 1955 je pomenilo 50. obletnico ''Naravne metode'' in Hébert je dobil častno priznanje francoske vlade za zasluge in služenje domovini.

Leta 1957, ko je George Hébert zbolel za paralizo, je vzbujal navdušenje in občudovanje ljudi, saj se je ponovno trudil naučiti hoditi, govoriti in pisati. Umrl je 2. avgusta istega leta, a njegova zapuščina ostaja.

Še vedno obstajajo šole in gimnazije povsod po Evropi, ki promovirajo ''Naravno metodo'' športnega treninga in ki vzdržujejo svoje izpopolnjene poligone za ''parcours'' v naravnem okolju.

Nazadnje so Hébertov nauk in azijske borilne veščine vplivale na razvoj Parkourja kot ''umetnosti gibanja''.

 
 

Copyright 2005+ Street Flow Crew. Vse pravice pridržane. Spletni mojster: Silver


 
    SLOhosting.com priporoča :